Luke 17
17. Poglavje
1Potem je rekel učencem: „Ni mogoče, da prestopki ne bi prišli, toda gorje tistemu, po katerem bodo prišli! a 2Bolje bi bilo zanj, da bi bil mlinski kamen obešen okoli njegovega vratu, on sam pa vržen v morje, kakor da bi pohujšal enega od teh malčkov. 3 Pazite se: b ‚Če se tvoj brat prekrši zoper tebe, ga oštej; če pa se pokesa, mu odpusti. 4In če se sedemkrat dnevno prekrši zoper tebe in se sedemkrat dnevno ponovno obrne k tebi, rekoč: ‚Kesam se,‘ mu odpusti.‘“ 5In apostoli so rekli Gospodu: „Povečaj našo vero.“ 6 c Gospod pa je rekel: „Če bi imeli vero kakor zrno gorčičnega semena, bi rekli temu drevesu črne murve: ‚Bodi izruvana s korenino in bodi posajena v morje‘ in bi vam bila pokorna. 7Toda kdo izmed vas, ki ima služabnika, ki orje ali pase živino, mu bo v kratkem, ko pride iz polja rekel: ‚Pojdi in sedi k obedu?‘ 8In ali mu ne bo raje rekel: ‚Pripravi mi nekaj, da bom lahko večerjal in se opaši ter mi strezi, dokler se ne najem in napijem, potem pa boš ti jedel in pil?‘ 9Mar se bo zahvalil temu služabniku, ker je storil stvari, ki so mu bile ukazane? Menim, da ne. 10Tako tudi vi, ko boste naredili vse te stvari, ki so vam ukazane, recite: ‚Nekoristni služabniki smo, naredili smo to, kar je bila naša dolžnost, da storimo.‘“ 11 In pripetilo se je, ko je šel v Jeruzalem, da je šel skozi sredo Samarije in Galileje. 12In ko je vstopil v neko vas, ga je tam srečalo deset mož, ki so bili gobavi, kateri so stali daleč stran 13in povzdignili so svoje glasove ter rekli: „Jezus, Učitelj, usmili se nas.“ 14In ko jih je zagledal, jim je rekel: „Pojdite, pokažite se duhovnikom.“ In pripetilo se je, da ko so šli, so bili očiščeni. d 15In ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je obrnil nazaj in z močnim glasom slavil Boga 16in pri njegovih stopalih padel dol na svoj obraz, ter mu dal zahvalo in ta je bil Samarijan. 17In Jezus odgovori ter reče: „Mar ni bilo tu deset očiščenih? Toda kje je onih devet? 18Nikogar ni najti, ki bi se vrnil, da izroči slavo Bogu, razen tega tujca.“ 19§ In rekel mu je: „Vstani, pojdi svojo pot, tvoja vera te je naredila zdravega.“ 20 In ko so ga farizeji povprašali, kdaj naj bi prišlo Božje kraljestvo, jim je odgovoril in rekel: „Božje kraljestvo ne prihaja z opazovanjem, ▼▼opazovanjem…: ali, zunanjim prikazom.
21§ tudi ne bodo rekli: ‚Glejte, tukaj!‘ ali: ‚Glejte tam!‘ kajti glejte, Božje kraljestvo je znotraj vas.“ ▼▼znotraj vas: ali, med vami.
22Učencem pa je rekel: „Prišli bodo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. 23In govorili vam bodo: ‚Glejte tukaj‘ ali: ‚Glejte tam;‘ ne hodite za njimi niti jim ne sledite. g 24Kajti kakor bliskanje, ki zasveti iz enega konca pod nebom, sveti do drugega konca pod nebom, tako bo tudi Sin človekov na svoj dan. 25Toda najprej mora pretrpeti mnoge stvari in biti zavržen od tega rodu. 26In kakor je bilo v Noetovih dneh, takó bo tudi v dneh Sina človekovega. h 27Jedli so, pili, poročali so žene, dane so bile v zakon, vse do dne, ko je Noe vstopil v barko in je prišla poplava ter jih vse uničila. 28Podobno bo, kot je bilo v Lotovih dneh; jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili, zidali, i 29toda istega dne, ko je Lot odšel iz Sódome, sta z neba deževala ogenj in žveplo ter jih vse uničila. 30Točno takó bo na dan, ko se razodene Sin človekov. 31Na tisti dan naj tisti, ki bo na hišni strehi in njegove stvari v hiši, ne pride dol, da jih vzame proč; in kdor je na polju, naj se prav tako ne vrača nazaj. 32Spomnite se Lotove žene. j 33Kdorkoli si bo prizadeval rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdorkoli pa bo izgubil svoje življenje, ga bo ohranil. k 34Povem vam, v tej noči bosta dva človeka na eni postelji; eden bo vzet, drugi pa puščen. l 35Dve ženski bosta skupaj mleli; ena bo vzeta, druga pa puščena. 36§ ▼▼Te vrstice ni najti v večini grških rokopisov.
Dva moža bosta na polju; eden bo vzet, drugi pa puščen.“ 37In odgovorili so mu ter rekli: n „Kje, Gospod?“ In on jim je rekel: „Kjerkoli je telo, tam bodo orli zbrani skupaj.“
Copyright information for
SloKJV